Jack Ruby

Jack Ruby
Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.
Rojstvo	Jacob Leon Rubenstein 25. april 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) ali 25. marec 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) Chicago
Smrt	3. januar 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (55 let) Parkland Memorial Hospital
Državljanstvo	ZDA
Poklic	poslovnež, lastnik nočnega kluba
Poznan po	Morilec Leeja Harveyja Oswalda

Jack Leon Ruby (rojen kot Jacob Leon Rubenstein), ameriški poslovnež in podjetnik, * 25. marec 1911, Chicago, Illinois, ZDA, † 3. januar 1967 Dallas, Texsas, ZDA.

Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil Leeja Harveyja Oswalda, ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na Johna F. Kennedyja, takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista J. D. Tippita v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda. Bil je obsojen na smrtno kazen.

Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi pljučne embolije, ki jo je povzročil pljučni rak.

Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.

Življenjepis

Zgodnje obdobje

Jacob Rubenstein (ki si je leta 1947 spremenil ime v Jack Ruby) se je rodil leta 1911 v poljsko-judovski družini, ki še zdaleč ni bila premožna. Njegov oče, Joseph Rubenstein, je bil poljski izseljenec, rojen leta 1871 v Sokołówu, ki se je leta 1903 preselil v Združene države Amerike, kjer je delal kot mizar. Njegova mati, Fanny, se je rodila leta 1875 v Varšavi in ​​ostala v domovini do leta 1904, kjer je vzgajala prva dva otroka, Hymana in Ann. Jacob, ki je odraščal na ulici in bil že v zgodnji mladosti nameščen v center za pridržanje mladoletnikov, je v mladosti zapustil domači kraj in se potepal po metropolah Los Angelesa in San Francisca ter iskal srečo.

Preživljal se je s priložnostnimi deli, organiziral je skrivne igralniške brloge (veščina, v kateri je blestel že med služenjem vojaškega roka) in se ukvarjal s preprodajo vstopnic na športnih prireditvah. Bil je znan po svoji razdražljivosti in nagnjenosti k reševanju sporov z rokami. Ob koncu druge svetovne vojne je bil Jack star nekaj čez trideset let, vendar še ni našel redne službe (kar je bilo za tisti čas nenavadno). Zato se je obrnil na svojo sestro Evo, ki mu je v Dallasu odprla nočni klub. Rubyjev posel je cvetel: klub Carousel Club, ki ga je vodil, so obiskovali neugledni posamezniki, mafijci in številni mestni policisti, katerim je Jack ponujal vstopnino, mize, steklenice alkohola in brezplačne predstave. Ruby je nenehno potoval med policijskimi postajami in lokalnimi časopisnimi pisarnami in upal, da si bo zgradil mrežo vplivnih znancev, saj je bil prepričan, da je odličen podjetnik.

Atentat na Johna Kennedyja

Rubyjevo življenje se je nepričakovano obrnilo na tragičen konec tedna 22. novembra 1963 v Dallasu. Ruby je bil v članku časopisa The Dallas Morning News in je narekovaa oglas za svojo restavracijo, ko je malo po 12:30 uri novica o Kennedyjevi smrti prišla v časopis. Ruby je poklical svojo sestro, se odločil, da restavracije ne bo odprl, in (čeprav ni gotovosti) odhitel v bolnišnico Parkland Memorial, da bi izvedel, kaj se je zgodilo ali zakaj, kot so kasneje pripovedovali mnogi njegovi znanci, se ni mogel izogniti dogajanju, krajem, kjer so se stvari dogajale.

Dve njegovi sestri sta se pogosto spominjali njegove tesnobe zaradi atentata na predsednika Kennedyja. Ruby je blebetal, jokal, zmerjal Leeja Harveyja Oswalda in poveličoval predsednika in njegovo ženo Jacqueline. Nenadoma se je spomnil oglasa v časopisu Dallas Morning News – ki je JFK hudo žalil – in se bal, da bodo za atentat krivdo pripisali Judom. Nato je odšel na policijsko postajo, se prikradel med novinarje, jim svetoval in jim dal zalogo sendvičev. Vsem je povedal o svoji stiski zaradi tega, kar se je zgodilo, in o posledicah, ki jih je po njegovem mnenju imela Oswaldova dejanja za judovsko skupnost.

Med intervjujem s sodnikom Henryjem Wadeom, ki je pravkar obtožil Leeja Harveyja Oswalda, je na kratko posredoval, brez kakršnih koli formalnih kvalifikacij, da bi popravil ime odbora, ki je podpiral Fidela Castra, kateremu je Oswald pripadal. Ni imel pravice biti tam, med novinarji in snemalci, vendar ga je policija dobro poznala, kaos na postaji pa je dosegel nepredstavljive ravni: tako kot desetine drugih ljudi se je tudi Ruby lahko prosto sprehajal po pisarnah, ne da bi ga kdo ustavil.

Umor Leeja Harveyja Oswalda

Ruby se približuje Oswaldu, da ga ustreli.

V nedeljo zjutraj je Ruby okoli 11. ure odšel od doma s svojo psičko Shebo in se odpravil v poslovalnico Western Uniona. Pol ure prej je prejel klic od ene od svojih striptizet, Karen "Little Lynn" Bennet, ki je potrebovala 25 dolarjev za plačilo najemnine. Ruby je psa pustil v avtu, parkiral pred pisarno in poslal denarno nakazilo. Časovni žig na dokumentu je bil 11:17. Ko je izstopil iz stavbe, je Ruby pred policijsko postajo zagledal majhno množico.

Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda.

Leeja Oswalda bi morali ob 10. uri premestiti v okrožni zapor, vendar je zamuda pri papirjih in Oswaldova želja, da bi mu pred odhodom vrnili pulover, odložila njegovo premestitev. Ruby je bil radoveden, zato se je približal in vstopil v klet. Znašel se je soočen z množico snemalcev, novinarjev in novinarjev: Oswald je ob 11:21 šel tik pred njimi. Ruby je vzel pištolo, ki jo je pogosto nosil s seboj, stopil pred njega in Oswalda enkrat ustrelil v trebuh, na kar si je Ruby mislil: "Ubil si predsednika, kanalizacijska podgana!"

Takoj po aretaciji je izjavil, da je prepričan, da bo oproščen: policistom je spregovoril in dejal, da je vesel, da se je izkazal za pogumnega Juda, prepričan, da bo policija njegovo gesto razumela, če je ne bo celo pohvalila. Sojenje pa ni potekalo po njegovih pričakovanjih: od obtožbe nenačrtnega umora do smrtne obsodbe z električnim udarom, izrečene 14. marca 1964, ker ga je njegov odvetnik poskušal predstaviti kot norega in s tem ovrgel teorijo o spontanem in nenadnem dejanju. Kazen je bila kasneje spremenjena v dosmrtno ječo in Ruby je zadnja tri leta svojega življenja preživel v zaporu.

Smrt

Ruby je umrl zaradi pljučne embolije, ki jo je povzročil pljučni rak, 3. januarja 1967 v bolnišnici Parkland Memorial, kjer je pred njim umrl Oswald in kjer je umrl tudi predsednik Kennedy. Pokopan je bil na pokopališču Westlawn v Norridgeu v Illinoisu.

Zunanje povezave

• Almog, Oz, Kosher Nostra Arhivirano August 19, 2017, na Wayback Machine.. Jüdische Gangster in Amerika, 1890–1980; Jüdischen Museum der Stadt Wien; 2003, Text Oz Almog, Erich Metz, ISBN 3-901398-33-3.
• Bugliosi, Vincent (2007). Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy. W. W. Norton & Company. ISBN 978-0-393-04525-3.
• Fonzi, Gaeton (1993). The Last Investigation. Thunder's Mouth Press. ISBN 978-1-56025-052-4.
• Kantor, Seth (1978). Who Was Jack Ruby?. Everest House. ISBN 978-0-89696-004-6.
• Manchester, William (1996). The Death of a President: November November 20–25. BBS Publishing Corporation. ISBN 978-0-88365-956-4.
• McKnight, Gerald D. (2005). Breach of Trust: How the Warren Commission Failed the Nation and Why. University Press of Kansas. ISBN 978-0-7006-1390-8.
• Newman, John (1995). Oswald and the CIA. Carroll & Graf Publishers. ISBN 978-0-7867-0131-5.
• Rappleye, Charles; Ed Becker (1991). All American Mafioso. Doubleday. ISBN 978-0-385-26676-5.
• Summers, Anthony (1998). Not in Your Lifetime: The Definitive Book on the JFK Assassination. Marlowe & Company. ISBN 978-1-56924-739-6.